Študentsko delo poleti: Povpraševanje raste, mladih delavcev pa vse manj

03. 04. 2025 ob 06:43

Ponudba študentskih del je vsako poletje rekordna, a delodajalci se soočajo s pomanjkanjem kandidatov.

Študentsko delo je bilo – in ostaja – priljubljen način dodatnega zaslužka, a vse več mladih danes išče alternativne vire prihodka ali pa se zaradi študijskih obveznosti zanj sploh ne odločajo. V povprečju študentje delajo le okoli dva meseca in pol na leto, medtem ko je tistih, ki bi opravljali delo s polnim delovnim časom, manj kot en odstotek. Poletni meseci sicer prinašajo povečano povpraševanje delodajalcev, zlasti na področju gostinstva in strežbe, a številni med njimi kljub ponudbi dela težko najdejo študente, ki bi delo sprejeli.Mladi na leto v povprečju opravijo približno 430 ur študentskega dela, kar pomeni nekaj več kot osem ur tedensko. Z bližajočo se poletno sezono pa se med delodajalci znova povečuje povpraševanje po študentski delovni sili – tako zaradi povečanega obsega dela, kot tudi zaradi odsotnosti redno zaposlenih zaradi dopustov. Na portalu e-Študentskega servisa je trenutno objavljenih več kot 2400 prostih del pri 1584 različnih delodajalcih, ki skupno iščejo kar 5197 kandidatov. Največ ponudb prihaja iz osrednjeslovenske regije, sledita gorenjska in podravska. Največje povpraševanje je – že tradicionalno – po delu v strežbi, kjer je objavljenih kar 722 oglasov. A prav to področje dolgo beleži izrazito pomanjkanje kadra, saj se mladi za delo v strežbi praviloma ne odločajo radi. Foto: Arhiv Štajerskega tednika Na e-Študentskem servisu pojasnjujejo, da zanimanje za delo v gostinstvu in turizmu upada. Prek napotnice v tej panogi dela le okoli osem odstotkov dijakov in študentov, večina se raje odloča za delo v drugih panogah. Veliko prostih del je objavljenih tudi na področjih prodaje, fizičnih del, strokovnih nalog ter v gostinstvu in turizmu. Ponudba je sicer zelo raznolika, kar mladim omogoča, da poleg dodatnega zaslužka pridobivajo tudi dragocene delovne izkušnje na različnih področjih. Kot pojasnjujejo na e-Študentskem servisu, so urne postavke različne – od zakonsko določenega minimalnega zneska do precej višjih. Najnižja bruto urna postavka trenutno znaša 7,34 evra, kar pomeni 6,32 evra neto. Takšne postavke so običajno vezane na enostavnejša fizična dela, kot so pomoč v proizvodnji, delo v skladiščih in podobna opravila. Najvišje urne postavke so običajno namenjene delom, ki zahtevajo specifična znanja, izkušnje ali odgovornost. Med takšna dela sodijo na primer poučevanje in inštrukcije, kjer študenti ob koncu šolskega leta in v času izpitnih obdobij lahko zaslužijo od 15 evrov na uro dalje. Poletni meseci pa prinašajo tudi več priložnosti na področju športnih aktivnosti in plavanja. Vaditelji in trenerji plavanja zaslužijo približno 14 evrov bruto na uro, podobno velja tudi za računalničarje in programerje. V promocijskih dejavnostih se urne postavke začnejo pri 10 evrih neto, reševalci iz vode, ki opravljajo izrazito sezonsko delo, pa zaslužijo nekaj manj kot 10 evrov neto na uro."Povprečna urna postavka za študentsko delo se je v zadnjih dveh letih zvišala in trenutno znaša približno 7,74 evra neto," pojasnjujejo na e-Študentskem servisu. Mladi pri iskanju del večinoma izbirajo najbolje plačane priložnosti in dela pri uglednih delodajalcih. Še posebej jih zanimajo strokovna dela, povezana z njihovo izobraževalno smerjo, saj jim omogočajo pridobivanje relevantnih izkušenj in lahko vodijo do stalne zaposlitve. Foto: Leo CaharijaTa trend je še posebej izrazit pri študentih višjih letnikov in starejših dijakih, medtem ko mlajši dijaki pogosteje iščejo enostavnejša dela, ki se jih je mogoče hitro priučiti. Kljub pestrosti ponudbe pa ostajajo določena področja, kjer imajo delodajalci še vedno velike težave pri zapolnjevanju delovnih mest. To velja predvsem za gostinstvo, turizem in prodajo, kjer zanimanje med mladimi vztrajno upada. Za ta dela se običajno odločajo predvsem tisti, ki obiskujejo gastronomske ali turistične šole. Težko je najti tudi kandidate za slabše plačana dela, kjer se ponuja minimalna urna postavka – teh del je približno 10 odstotkov celotne ponudbe, a se zanje mladi zelo redko odločajo. Poletje je glavna sezona študentskega dela Vsako leto se v poletnih mesecih občutno poveča povpraševanje po študentskem delu. Delodajalci študente in dijake iščejo skozi vse leto, a poleti potrebe močno narastejo – predvsem zaradi nadomeščanja redno zaposlenih, ki so na dopustih, ter zaradi povečanega obsega dela v turističnih krajih. "Na vrhuncu poletne sezone imamo tudi po 4000 ali več aktivnih oglasov," pojasnjujejo na e-Študentskem servisu. Poleti so zelo iskani kandidati za pomoč v proizvodnji, skladiščih, pri različnih terenskih delih, pa tudi za delo v administraciji, na recepcijah, v kampih in hotelih, ter na festivalih in dogodkih. Povpraševanje narašča tudi po specifičnih kadrih, kot so učitelji plavanja, animatorji, prodajalci sladoleda ali vstopnic, pa tudi za počitniško varstvo otrok. "trendi pa kažejo, da delodajalci pogosto iščejo večje število mladih za isto delo;" dodajajo na servisu. V zadnjem času narašča tudi zanimanje za kandidate z dodatnimi znanji – kot so tuji jeziki, računalniška pismenost ali tehnične spretnosti. Kljub veliki ponudbi pa vsa prosta mesta ne najdejo kandidatov. Kot pravi Mateja Rovan iz e-Študentskega servisa, se pomanjkanje študentov pojavlja že od uvedbe bolonjskega sistema, ki je s številnimi obveznostmi in obvezno prisotnostjo zmanjšal razpoložljiv čas za delo. Poleg tega danes številni mladi iščejo alternativne, sodobnejše vire zaslužka, denimo prek spleta ali v digitalnem okolju. Poletje sicer ostaja glavni čas za študentsko delo, saj so takrat študijske obveznosti najmanjše, vendar večina mladih delo opravlja takrat, ko jim ustreza – največkrat popoldan, zvečer, ob koncih tedna ali praznikih. To pa je ravno obratno od želja večine redno zaposlenih, ki si med poletjem želijo prosti čas z družino, oddih ali počitnice, kar delodajalcem pogosto povzroča še večje kadrovske izzive. Foto: Arhiv NTRCNa pomanjkanje študentske delovne sile v Sloveniji močno vpliva tudi demografska slika. Od leta 2010 število rojstev vztrajno upada, lani pa smo zabeležili najmanj rojstev v zgodovini spremljanja – le 16.735. Posledično so tudi generacije mladih vse manjše: leta 1991 je bilo v Sloveniji 429.800 mladih med 15. in 29. letom starosti, kar je predstavljalo 22,5 % celotne populacije. Do leta 2021 pa je to število padlo na 310.600, kar je le še 14,7 % prebivalstva.Dve spregledani skupini: mladoletni in mednarodni dijaki Ob splošnem pomanjkanju študentov na e-Študentskem servisu opozarjajo tudi na dve pogosto spregledani skupini, ki si želita delati, a ne dobita dovolj priložnosti – to so mladoletni dijaki in mednarodni študenti ter dijaki."Čeprav so mladoletni dijaki motivirani za delo, pogosto ne dobijo priložnosti.", pravijo na e-servisu. Vendar izkušnje kažejo, da je kar 88 % delodajalcev zadovoljnih z njihovim delom, čeprav mlajši dijaki pogosto zahtevajo več mentorstva, nadzora in so na začetku manj samostojni. Te začetne izzive pa kompenzirajo s hitro prilagodljivostjo, lojalnostjo in vztrajnostjo, ko se naučijo osnovnih delovnih veščin.Tudi tujci želijo delati – a pogosto naletijo na ovire V Sloveniji študentsko delo opravlja tudi približno 10.000 mednarodnih študentov in dijakov, kar je del širšega konteksta – tuji državljani predstavljajo že skoraj 16 % celotne delovno aktivne populacije. Med slovenskimi študenti jih je 13 % tujcev, med dijaki pa 7 %. Od teh mladih tujih državljanov jih okoli 8000 aktivno opravlja študentsko delo, več kot 80 % jih prihaja iz držav Balkana. "Delodajalci jih v večini pohvalijo kot delavne in motivirane, kot največji oviri pa v določenih primerih navajajo jezik in nepoznavanje navad, kar velja predvsem za mlade iz držav z drugačnim kulturnim in jezikovnim ozadjem," pojasnjujejo na e-servisu. Ključne besede: študentsko delo 2025, poletno delo za študente, urna postavka študentsko delo, pomanjkanje študentov za delo