Toplejši dnevi, več klopov – okužba s KME lahko pusti resne posledice

Slovenija po besedah Marte Grgič Vitek, nacionalne koordinatorice programa cepljenja pri NIJZ, sodi med evropske države z najvišjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa. Na lestvici se uvršča ob bok baltskim in nekaterim skandinavskim državam. V zadnjih letih v Sloveniji beležijo približno 100 primerov okužb letno, medtem ko je bilo 20-letno povprečje višje – okoli 170 primerov na leto. Pred desetletjem so ob pogledu na večletne trende zabeležili celo povprečje 250 primerov letno, kar kaže na določen upad. Vzroki za zmanjšanje obolevnosti sicer niso popolnoma jasni. Kot poudarja Grgič Vitek, zmanjšanje verjetno ni posledica cepljenja, saj je precepljenost še vedno razmeroma nizka. Podatki raziskave EHIS iz leta 2019 namreč kažejo, da je bilo vsaj z enim odmerkom cepljenih le 22 % prebivalcev, redno pa se cepi zgolj 8 % odraslih Slovencev.Klopni meningoencefalitis najpogostejši na Gorenjskem, Koroškem in Notranjskem: cepljenje priporočljivo zlasti pred pomladjo Slovenija ostaja ena od držav z najvišjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa (KME) v Evropi, še posebej na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem ter v ljubljanski regiji. Po podatkih NIJZ je okuženost klopov sicer precej različna glede na območje – nekateri deli države imajo precej nižjo prisotnost okuženih klopov. Najpogosteje za KME zbolevajo posamezniki v starostni skupini od 55 do 64 let, je pojasnila Marta Grgič Vitek, nacionalna koordinatorica za cepljenje pri NIJZ. Dodala je, da se delež starejših med obolelimi postopno povečuje, kar verjetno odraža tudi staranje prebivalstva. Cepljenje je učinkovita zaščita pred boleznijo, a kot poudarja Grgič Vitek, naj bo čas za cepljenje izbran premišljeno:"Pripročljivo je, da se cepljenje - vsaj prva dva primerka, pri čemer drugi sledi prvemu po enem do treh mesecih - opravi še v hladnejših mesecih, pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek damo po 5 do 12 mesecih. Nato so potrebni še poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta in nato na 5 let. Po 60 letu se spet svetujejo poživitveni odmerki na 5 let." Foto: Jure Klobčar/MPA Redno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) je bilo v Sloveniji uvedeno leta 2019 – sprva za otroke, ki so v tistem letu dopolnili 3 leta, ter za odrasle, stare 49 let. V naslednjih letih se je program cepljenja postopno razširil. "V zadnjih sedmih letih smo omogočili cepljenje že 11 generacijam odraslih – torej vsem rojenim med letoma 1970 in 1980 – ter vsem otrokom, rojenim po letu 2016," je pojasnila Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Kljub razširjenemu dostopu do brezplačnega cepljenja pa, kot opozarja Grgič Vitek, pri teh generacijah ne beležijo bistveno višje precepljenosti. Cilj za prihodnost ostaja jasen: zagotoviti, da bi bilo cepljenje proti KME v celoti financirano iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za vse prebivalce, ne le za izbrane generacije. Približno 70 odstotkov vseh bolnikov s klopnim meningoencefalitisom se zdravi na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Bolezen se običajno prenaša z ugrizom okuženega klopa, redkeje pa z zaužitjem termično neobdelanega mleka, ki vsebuje virus, je pojasnil infektolog Franc Strle. Okužen je le približno en odstotek vseh klopov, zato že sam ugriz še ne pomeni velike nevarnosti za okužbo. Tudi če do okužbe pride, večina ljudi ne razvije nobenih simptomov – v telesu se zgolj tvorijo protitelesa in bolezen se ne razvije. Po podatkih strokovnjakov klinične znake bolezni razvije le okoli 10 odstotkov okuženih. Potek klopnega meningoencefalitisa običajno vključuje dve fazi. Prva se začne z nenadno vročino, glavobolom, splošnim slabim počutjem in izrazito utrujenostjo. Ti simptomi trajajo nekaj dni, nato pa se stanje pogosto izboljša do te mere, da se bolniki vrnejo v službo ali šolo. A nato sledi drugi, hujši izbruh bolezni. V tej fazi se ponovno pojavi visoka vročina, močnejši glavobol, pogosto tudi bruhanje. Pri več kot polovici odraslih in pri manjšem deležu otrok se pojavijo znaki prizadetosti možganovine. Ti vključujejo tresenje rok, zlasti prstov, tresenje jezika, motnje spomina in razmišljanja, zaspanost ter v hujših primerih celo izgubo zavesti. Kot je pojasnil infektolog prof. dr. Franc Strle, se pri 5 do 10 odstotkih bolnikov pojavijo ohromitve, najpogosteje ramenskega obroča. V najtežjih primerih pa so prizadete dihalne mišice, kar pomeni, da so bolniki vse življenje odvisni od mehanske ventilacije."Najhuje je, ko so prizadete dihalne mišice. Če so ohromitve hude, to pomeni, da so bolniki vezani na dihalni aparat za vse življenje." je opozoril Strle.Foto: Jure Klobčar/MPA Pri večini bolnikov s klopnim meningoencefalitisom se stanje po bolezni popolnoma izboljša, a približno tretjina jih doživlja dolgotrajne posledice. Gre za tako imenovani postencefalitisni sindrom, za katerega so značilni kronična utrujenost, mišično-sklepne bolečine, težave s koncentracijo in občutek splošnega slabega počutja. "Bolniki pogosto nimajo kaj pokazati, kvaliteta življenja pa je veliko slabša, obstaja tudi opcija nezmožnosti dela. Klopni meningoencefalitis je resna bolezen in lepo bi bilo, če bi uporabljali cepivo ter to zoprno bolezen preprečili." je poudaril infektolog prof. dr. Franc Strle. Klopni meningoencefalitis je resna bolezen, a dobra novica je, da imamo na voljo učinkovito cepivo. Po Strletovih besedah je učinkovitost cepiva izjemno visoka – v povprečju med 98 in 98,5 odstotka, ob pravilnem cepljenju in brez težjih imunsko pogojenih bolezni. Smrtnost v Sloveniji ostaja nizka, manj kot en odstotek – letno zaradi bolezni umre od nič do treh oseb. V najhujših primerih, ko bolezen pusti trajne posledice, bolniki potrebujejo intenzivno rehabilitacijo. V URI Soča letno obravnavajo enega do dva bolnika z najtežjo obliko bolezni. Kot je pojasnil dr. Klemen Grabljevec, predstojnik oddelka za rehabilitacijo po možganski kapi, so ti pacienti pogosto popolnoma odvisni od pomoči drugih."Bolnika začnemo na novo praktično učiti požiranja, sedenja, oblačenja, uporabe različnih pripomočkov. Nekako mu poskušamo vračati dostojanstvo s tem, da ga učimo, da skrbi sam zase, kar je seveda zelo težko," je povedal Grabljevec.

Okužbe z virusom KME so najpogostejše na Gorenjskem, Koroškem in Notranjskem – cepljenje je ključno, a precepljenost ostaja nizka.