V času pusta se je bilo treba 10x do sitega najesti, sicer je bila letina tistega leta slaba
Pust izvira že iz časa Rimljanov – v tistih časih je bil prvi novoletni mesec marec, december je bil deseti in februar dvanajsti mesec. Zadnji (februar) je dobil ime po latinskem pojmu »februa«, kar pomeni čistilo. Bil je mesec očiščevalnih obredov, kar bi danes lahko primerjali s postnim časom po pustu. Namen očiščevalnih obredov je bil stopiti v novo leto psihično in fizično čist, kar je vodilo v marčevsko veseljačenje in veselje ob dejstvu, da se je sonce spet vzdignilo
Pogosto ga povezujemo s prihodom pomladi, vendar ima njegovo pomen povsem drug pomen – pust se v angleščini imenuje »carnival«, beseda »carnevale« pa je italijanski izraz, ki pomeni »pustiti meso« oz. se od njega posloviti vse do velike oči.
Debeli četrtek je tradicionalno namenjen uživanju jedi, ki so nekdaj predstavljale obilje kmečkih družin. Med njima so krvavice in klobase, kislo zelje in repa zabeljena z ocvirki, ričet s svinjskimi rebrci in kuhana svinjska glava ali rilec, matevž, krofi, flancati, potica, krvavice, pečenice, kašnato zelje...
V času pusta se je bilo treba 10x do sitega najesti, sicer je bila letina tistega leta slaba
Eden zanimivejših običajev je običaj vlečenja ploha, če v kraju med dvema pustnima obdobjema ni bilo poroke
Krofi so na slovensko območje prišli z dunajskega dvora, kjer naj bi jih v 1. polovici 19. stoletja ocvrte na maslu pripravljala kuharica Cäcilie Krapf. Po njej so se prvotn imenovali Cilkine kroglice, zatem pa krapi. Leta 1815 naj bi jih na dunajskem dvoru pojedli 8-10 milijonov
Značilna pustna jed na območju Istre, kjer živijo tako Slovenci, kot Hrvatje in pripadniki italijanske skupnosti, pa so med drugim fritole, ki so beneškega izvora, v Rusiji pa se na šaljiv način poslovijo od zime in pričakajo pomlad tako, da pečejo palačinke – te so v njihovi kulturni dediščini simbol sonca
Ko določimo veliko noč, lahko določimo še pust, čeprav pust praznujemo prej. Velika noč je vedno prvo nedeljo po prvi polni spomladanski luni, torej prvo nedeljo po polni luni po 21. marcu ( prvi pomladni dan in pomladno enakonočje). Nato oštejemo 40+6 dni, s tem da se nedelje ne štejejo, tko a dobimo pepelnično sredo, dan pred njo pa je pustni torek. To je zato, ker je po krščanskem izročilu od prvega dne po pustu (pepelnična sreda) do velike noči 40-dnevni post. Nedelje se ne štejejo, ker je po krščanskem izročilu vsaka nedeja » mala velikonočna nedelja« oziroma so nedelje Gospodov dan
Sprva so bile maske iz lubja, gline, usnja, kasneje pa iz kovin, papirja in v sedanjem času iz plastike ter gume itd.
Najstarejša podoba maskiranca je »čarovnik«, naslikan na skalno steno v jami Trois Freres v francoskih Pirenejih. Ta ima na glavi jelenje rogove ima pa tudi dolgo in koničasto brado ter velike in okrogle oči. Podoba naj bi predstavljala človeka, ki je zamaskiran v namišljeno žival
Prekmurci trdijo, naj bi bil Kurent privlačen mladenič, za njim naj bi norele ženske. Zato se je iz obupa umaknil v puščavo in prosil boga naj mu skazi obraz. Tako so mu zrasli rogovi in takšen se je vrnil med ljudi
Po zaslugi kurentov je Ptuj postal predstavnik Slovenije v Evropski skupnosti karnevalskih mest
Za vsako opravo kurenta je potrebno priližno 22 ur dela
Pri tistih hišah, kjer kurenti niso dobrodošli, se eden izmed njih povalja po tleh, kar pomeni nesrečo v tistem letu
Foto: Andrej Petelinšek
Ključne besede: zanimivosti, pust,
