Kako dopamin, znan kot hormon sreče, v resnici vodi v past neustavljivega pregledovanja telefona, prenajedanja in drugih zasvojenosti
Dopamin je splošno znan kot “hormon sreče”, saj naj bi bil odgovoren za občutke dobrega počutja, na primer pri uživanju dobre hrane ali gledanju najljubše serije. Vendar znanstveniki opozarjajo, da ta poenostavljena razlaga ni pravilna. Čeprav dopamin sodeluje pri občutku zadovoljstva, ga ne povzroča neposredno in ne deluje samostojno.
KAJ JE DOPAMIN IN KAKŠNA JE NJEGOVA VLOGA?Dopamin je nevrotransmiter, ki omogoča komunikacijo med možganskimi celicami in vpliva na številne funkcije, kot so gibanje, učenje, spomin, pozornost, razpoloženje in motivacija. Je izjemno pomemben za našo sposobnost načrtovanja, prilagajanja in iskanja ciljev, vendar deluje bolj kot kemični signal motivacije in ne kot neposreden vir ugodja.
Dopamin deluje kot kemični prenašalec signalov med nevroni v različnih delih možganov, njegov učinek pa je odvisen od specifične možganske regije. Kot pojasnjuje profesorica farmakologije in fiziologije Anne-Noël Samaha z Univerze v Montrealu, lahko povišane ravni dopamina v določenih delih možganov izboljšujejo osredotočenost, v drugih pa povečajo impulzivnost. Pomanjkanje dopamina v specifičnih regijah možganov je povezano s stanji, kot so ADHD, Parkinskova bolezen in odvisnosti.
Priljubljenost dopamina v kontekstu občutka zadovoljstva izvira iz raziskav iz osemdesetih, ki so pokazale, da se molekula sprošča ob občutku sreče. Sprva je veljajo, da dopamin neposredno povroča občutek užitka. Kasnejše raziskave pa so pokazale, da blokada dopaminskega sistema ne zmanjša sposobnosti uživanja v prijetnih situacijah, temveč se izgubi motivacija za ponovno iskanje tega občutka.
ZAKAJ NAS DOPAMIN SILI K PONAVLJANJU DOLOČENIH VEDENJ?
Profesorica Samaha poudarja, da dopamin ni “molekula užitka”, temveč “molekula iskanja užitka”. To pomeni, da dopamin ne povzroča ugodja, temveč željo po doseganju ugodja. To pojasnjuje, zakaj ljudje pogosto nadaljujejo z dejavnostmi, kot so pretirano pregledovanje vsebin na družbenih omrežjih, uživanje alkohola ali drog, čeprav jim te aktivnosti dolgoročno škodujejo. Vsakič, ko se oseba sreča s prijetno ali vzburljivo vsebino, se sprosti dopamin, ki pomaga možganom shraniti informacije o tem trenutku in poveča verjetnost, da se vedenje ponovi ob podobnih dražljajih, kot je na primer zvok obvestila na telefonu.
Dopamin je imel evolucijsko ključno vlogo pri preživetju ljudi, saj je spodbujal motivacijo za iskanje hrane in gradnjo zatočišča. Danes pa je zaradi enostavne dostopnosti večine dobrin v razvitih državah ta sistem pogosto prekomerno aktiviran, kar lahko vodi v kompulzivna vedenja in odvisnosti.
Ključne besede: dopamin, hormon sreče, zasvojenost
