Kako pretirana uporaba tehnologije vpliva na naše možgane in kognitivne sposobnosti?
V sodobnem digitalnem času je ključno razumeti vpliv tehnologije na naše duševno zdravje in delovanje možganov. Demenca je splošni izraz, ki označuje postopno slabšanje kognitivnih sposobnosti, vključno s spominom, jezikom in sposobnostjo razmišljanja, kar je posledica sprememb v možganih. Izraz “ digitalna demenca” je leta 2012 uvedel nemški nevrolog in psihiater Manfred Spitzer, za opis kognitivnih sprememb, ki so posledica prekomerne uporabe digitalnih naprav. Čeprav to ni uradno priznana bolezen, raziskave nakazujejo, da lahko prekomerna uporaba tehnologije povzroči simptome, podobne demenci, in poveča tveganje za njen razvoj. Raziskave kažejo, da dolgotrajno sedeče vedenje, kot je gledanje televizije, povečuje tveganje za demenco, medtem ko lahko računalniška uporaba, ki zahteva večjo miselno angažiranost, to tveganje zmanjša. Poleg tega prekomerna uporaba zaslonov lahko negativno vpliva na izvršilne funkcije in delovni spomin, zlasti pri mladih. Obsežna študija, ki je vključevala več kot 462.000 ljudi, je pokazala, da več kot štiri ure dnevne uporabe zaslonov povečuje tveganje za vaskularno demenco in Alzheimerjevo bolezen ter povzroča strukturne spremembe v možganih. ZNAKI DIGITALNE DEMENCE Ker digitalna demenca ni uradno priznana bolezen, ni natančno določenih simptomov. Kljub temu se nekateri znaki lahko primerjajo s tistimi pri demenci, kot so: - oslabljen kratkoročni spomin - pogosta pozabljivost ali izguba predmetov - težave pri priklicu besed - zmanjšana sposobnost opravljanja več nalog hkrati Podobno kot pri demenci lahko digitalna demenca vpliva tudi na komunikacijo, koncentracijo in sposobnost sklepanja. Poleg tega lahko prekomerna uporaba zaslonov vpliva na kakovost spanja in povzroči nihanja razpoloženja, kar dodatno obremenjuje delovanje možganov. Digitalna demenca je vse bolj aktualen izziv v sodobni družbi, kjer so digitalne naprave neločljiv del vsakdanjega življenja. Zavedanje o škodljivih učinkih dolgotrajne uporabe digitalnih naprav ter ohranjanje ravnovesja med tehnologijo in aktivnim življenjskih slogom sta ključna za ohranjanje duševnega zdravja in optimalnega delovanja možganov.
Ključne besede: digitalna demenca, kognitivne funkcije, tehnologija
