Slovenci vse več nakupujemo prek spleta: Kaj je na vrhu seznama?

13. 02. 2025 ob 08:59

Spletno nakupovanje osvaja vse generacije, pri tem pa prevladujejo domače trgovine, moda ostaja najbolj priljubljena kategorija, brezplačna dostava pa ključen dejavnik.

Vse več ljudi se odloča za spletno nakupovanje, saj jim omogoča, da iz udobja domačega fotelja ali pisarniškega stola opravijo vse nakupe, brez da bi se morali prebijati skozi množice ali čakati v dolgih vrstah na blagajnah. Z le nekaj kliki na računalniku ali telefonu se znajdejo med "spletnimi policami", kjer je iskanje izdelkov enostavnejše in hitrejše. Poleg tega je ponudba na spletu običajno precej širša kot v eni sami trgovini, obisk dodatnih pa bi zahteval še več časa. A seveda nismo vsi enaki – še vedno je veliko takšnih, ki raje obiščejo trgovino osebno, si izdelke ogledajo v živo, poklepetajo s prodajalcem ali pa spletnemu nakupovanju preprosto ne zaupajo, predvsem zaradi skrbi glede varnosti podatkov. Približno dve tretjini Slovencev je v zadnjem letu opravilo vsaj en spletni nakup, kar kaže na vse večjo priljubljenost spletnega nakupovanja. Po raziskavi Valicona se kupci delijo v tri značilne skupine. Prva, ki predstavlja približno polovico spletnih potrošnikov, vključuje premišljene kupce, ki skrbno načrtujejo vsak nakup in racionalizirajo svoje izdatke za stvari, kot so obiski restavracij ali oprema za dom. Druga skupina, ki obsega dobrih 20 odstotkov, so cenovno občutljivi kupci, ki pri vsakem nakupu natančno pretehtajo svoje možnosti. Tretja skupina, v kateri je tretjina spletnih kupcev (33 %), pa vključuje brezskrbne potrošnike, ki brez zadržkov iščejo premium izdelke in storitve, poudarjajo pri Valiconu. Zanimivo je, da Slovenci še vedno večino spletnih nakupov opravimo pri domačih trgovcih, kar pomeni, da denar od teh nakupov večinoma ostaja v Sloveniji. Lani je le 11 odstotkov vrednosti spletnih nakupov šlo v tujino. Kljub temu, da je ta delež že več let precej stabilen, v Valiconu opozarjajo na nekatere kazalnike, ki bi lahko v prihodnje vplivali na rast nakupovanja pri tujih ponudnikih.   Tudi znesek, ki ga kupci porabijo za nakup doma, je višji od tistega v tujini, čeprav je tu razlika (pričakovano) precej manjša kot pri odstotku nakupa. Slovenski spletni kupci so lani za nakupe v slovenskih spletnih trgovinah potrošili 95 evrov mesečno, vrednost nakupov izven naših meja pa je znesla 78 evrov. Pri tem pa je bil v raziskavi ugotovljen zanimiv podatek, da je skoraj polovica uporabnikov (47 %) takih, ki bo povečala vrednost nakupa oziroma svoje košarice do 15 evrov, če bo s tem pridobila možnost brezplačne dostave. Slednja je zelo pomemben faktor nakupa, saj so prav njeni stroški razlog, da ogromno nakupov ni opravljenih do konca. Kar 70 % uporabnikov pusti nakupovalno košarico "v trgovini", torej zapusti nakup pred zaključkom. Vse več spletnih nakupov poteka brezgotovinsko, pri čemer približno 65 % kupcev uporablja plačilne kartice. Medtem tisti, ki še vedno raje plačujejo po povzetju z denarjem, večinoma pripadajo starejši populaciji. V zadnjih letih so pametni telefoni prevzeli glavno vlogo pri spletnem nakupovanju – nakupi se zdaj pogosto opravijo v celoti prek mobilnih naprav, ne več zgolj z brskanjem, ki bi se nato zaključilo na računalniku. Moda ostaja kraljica spletnih nakupov, saj je s 34 % vseh transakcij na prvem mestu že od leta 2020, ko je prehitela elektroniko, ki zaseda drugo mesto z 21 %. Izdelki za dom in vrt so tik za njo z 20 %. Na četrtem mestu sta kategoriji lepota in zdravje ter šport, vsaka s po 10 %, hrana in pijača pa predstavljata 6 % nakupov. Pri spletnem nakupovanju vodi generacija X (rojeni 1965–1980) s 37 % deležem, sledijo ji milenijci (generacija Y, 1981–1995), nato generacija Z (1995–2012). Na dnu lestvice ostaja Baby boom generacija (rojeni pred 1959), ki spletno nakupovanje še vedno dojema kot bolj dopolnilno možnost.   Ključne besede: spletno nakupovanje, domači trgovci, generacije kupcev