Prilagoditve za učence priseljence v slovenskih osnovnih šolah: Lažje napredovanje in dodatne ure slovenskega jezika

04. 10. 2024 ob 06:01

Novosti v šolski zakonodaji omogočajo učencem priseljencem napredovanje brez ocen pri določenih predmetih, hkrati pa šole zagotavljajo dodatne ure slovenskega jezika za lažjo integracijo.

Spremembe šolske zakonodaje so prinesle olajšave za učence priseljence, ki se prvič vključijo v slovenski šolski sistem. Po novem lahko napredujejo v naslednji razred, tudi če pri določenih predmetih nimajo ocen. Učenci, ki se vključijo v drugem ocenjevalnem obdobju, imajo možnost, da ostanejo neocenjeni do konca šolskega leta, a še vedno napredujejo v višji razred. O njihovem napredovanju odloča učiteljski zbor, razen pri devetošolcih, ki morajo biti ocenjeni iz vseh predmetov, ne glede na to, kako dolgo se šolajo v Sloveniji. To pogosto pomeni, da se priseljen otrok znajde v okolju, kjer ne razume jezika, kar je še posebej zahtevno pri obsežni snovi devetega razreda. V primeru neuspeha lahko učenec opravlja popravne izpite ali ponavlja razred.Na Osnovni šoli Mladika se veliko staršev priseljencev odloči, da otroka vpišejo v nižji razred, kot bi mu pripadal po starosti, da se tako lažje osredotoči na učenje jezika. »Ta praksa je smiselna in jo podpiramo, saj je takemu učencu snov že poznana, zato lahko več časa nameni učenju jezika. Tak učenec lažje spremlja pouk in hitreje usvoji slovenski jezik,« pravi ravnatelj Bogomir Širovnik. Vsak učenec priseljenec ima svoj individualizirani načrt aktivnosti, kjer so opredeljene ocene, ki jih bo pridobil, in predmeti, pri katerih bo ocenjen. Na tej šoli letos pouk obiskuje 11 učencev priseljencev.Ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič z OŠ Ljudski vrt Ptuj opisuje, kako se počutijo učenci priseljenci, ko pridejo v razred, kjer ne razumejo jezika. »Predstavljajte si, da vas pošljejo na Kitajsko na sestanek in morate tam sodelovati v njihovem jeziku, vi pa ne razumete prav ničesar. Takšna situacija je za vsakogar velik stres, kaj šele za otroke. Prav zato se mi v največji meri trudimo, da gremo tem učencem naproti z raznimi prilagoditvami.« pravi ravnateljica, ki poudarja, da šola z različnimi prilagoditvami pomaga tem učencem. Letos na njihovi šoli pouk obiskuje okoli 55 učencev priseljencev, kar predstavlja približno šest odstotkov vseh otrok.Na Osnovni šoli Olge Meglič so v tem šolskem letu vpisali 12 učencev priseljencev, med njimi tudi tri devetošolce. Ravnateljica Helena Ocvirk je poudarila, da je njihova združitev v isti oddelek koristna, saj si lahko med seboj pomagajo. Dodatne ure slovenskega jezika pa lažje usklajujejo.Tudi v Osnovni šoli Cirkulane-Zavrč je število otrok priseljencev v porastu, letos jih je vpisanih 15, večinoma iz Bosne in Hercegovine. Ravnateljica Suzana Petek poudarja, da je najpomembnejše prvo leto vključitve, ko je treba največ pozornosti nameniti temu, da se otroci počutijo varne in sprejete. »Letos smo pridobili 120 dodatnih ur slovenskega jezika, ki jih razporedimo med obstoječi kader. Do dodatnih ur so sicer upravičeni samo tisti učenci, ki se pri nas šolajo prvo in drugo leto, kasneje pa več ne,« pravi Petkova. Šola nudi dodatne ure slovenskega jezika v prvih dveh letih, kar pomaga pri hitrejši integraciji. Na šoli imajo tudi pripravnico iz Bosne in Hercegovine, ki je lani organizirala krožek za otroke priseljencev. Ključne besede: učenci priseljenci, slovenske osnovne šole, šolska zakonodaja, integracija priseljencev, Spodnje Podravje, osnovnošolsko izobraževanje,